Objavljeno 24. August 2002 - 12:25
Rad bi povedal, da je ta tema prva, ki sem jo prebral, ko sem nekaj dni nazaj ugotovil, da ta forum obstaja. Prijavil sem se pa šele danes.
Ko sem bral vaše poste sem bil zelo žalosten čeprav ne poznam nikogar iz foruma. Spomnil sem se na mojo nesrečo, ki sem jo imel leta 95 (takrat sem bil star 15 let). Peljal sem se s svojim novim APNom po glavni cesti naravnost skozi križišče, ko me je zadela ena starejša gospa (64let) z avtom. Trčila je s svojim sprednjim desnim delom odbijača v moje sprednje vilice. Na asfaltu se je kasneje ugotovilo, da ni bilo nobenih zavornih poti. Levo stopalo mi je zmečkalo v moj moped, potem pa sem poletel z glavo v njeno sprednjo šipo. Spotoma se je moje levo stegno zlomilo na blatniku njenega avta. Potem ko me je odbilo od avta sem obležal na cesti in ko je bilo vsega konec, je gospa pritisnila na zavoro. Če ne bi imel čelade bi bil zagotovo mrtev, tako pa sem imel samo hud pretres možganov, kompliciran zlom stegnenice, zmečkano stopalo in vse ostale bolečine, ki jih dobiš pri takem karambolu. No, bil sem lep čas v bolnici, na šolo sem lahko za tisto šolsko leto pozabil (imel sem tudi s tem kasneje težave), čez pol leta sem pa že lahko prvič spet stopil na nogo. Pustimo ostalo.
A veste, kaj je gospa rekla kasneje?
"Res mi je žal, da nisem videla STOP znaka, ker sem gledala v drugo smer, kjer so nekaj gradili....bla ... bla.."
Kar hočem povedat je, da je gospa pač gledala stran in mi s tem skoraj uničila življenje. Po sedmih letih sem skoraj že pozabil na to vendar me kak tak dogodek vedno spet spomni. Še posebej sem besen, ko vidim da motorist spet ni bil kriv, je pa najbolj nastradal...
Če vam lahko kakorkoli pomagam v kakšni akciji, ki jo boste organizirali, bom zelo vesel...
LP!