Skoči na vsebino

Turčija, Iran, Sirija 2005


Noise

Priporočene objave

Na ja. Evo mene. Se javljam iz Irana. Sicer sva na poti s 4x4 in ne mopedom, a vseeno, morda maili, ki jih sicer posiljava, vsebujejo tudi kake zanimive napotke za koga, ki se bo tole odlocil odfurati z motociklom. Mapiram z GPS-om zanimivosti, tracke, hotele s parkplaci, tako, da ce bo kdo kaj potreboval, naj pove.

Zdaj pa sledijo stiri javljanja....

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Koliko km ste prevozili v zadnjih 6 dneh? Midva sva jih v zadnjih

stirih cca 5000! :)

In kdaj vam je bilo najbolj vroce? Nama je sedaj, v centralnem iranu,

na 45 stopinjah. :o

Pot preko Hrvaske, Srbije, Bolgarije in Turcije "na krovu" najine Toyote

je bila naporna in dolgaaaaaaaa, vendar zelo zanimiva. Naj se najprej

pohvaliva, da sva prisla do Irana skoraj brez nevsecnosti na cesti. Z

nevsesecnostmi misliva na (predvsem bolgarske) policaje,

ki te ustavijo kar tako in ti napamet dolocijo kazen za karkoli se pac

spomnijo. Tik pred TR-IR mejo naju je ustavil policist, zaradi prehitre

voznje. In ker ni bil cisto preprican kaksna je omejitev hitrosti na

tisti cesti nama je dolocil kar najvisjo mozno kazen 110 evr (dejal

je, da se o visini kazni lahko razrpravlja tudi na policijski postaji,

kar ni bilo ravno v najinem interesu). Peter se je kljub temu lotil

pogajanj in zgodba se je koncala s "kaznijo" v visni 30 evr (brez

racuna), 2 motosvetovima kulijema in 2 motosveotvima vzigalnikoma.

Nazadnje naju je kot dobra prijatelja povabil se na caj! :)

S cariniki je slo lazje. En kup kulijev in vzigalnikov nama je

prihranilo doglge ure cakanja na tursko-iranski meji in sva tako mejo

preckala v slabih 2 urah. Kaj ces, "uvoz" avtomobila pac ni kar tako,

a ne? :) Sicer so vceraj v Esfahanu policaji sredi noci v hotelu

tezili, da se z evropskimi tablicami ne smeva voziti po iranu,

klicarili smo ministrstvo za zunanje zadeve, na koncu se je zadeva

resila tako, da sva obljubila, da se po Esfahanu ne bova vozila s

svojim avtom, in da bo lepo parkiran na parkingu :)))) (po moje je

lastnik parkinga, ki mu placujeva 1,5 dolarja na dan, policajev

brat...)

Drugace pa ljudje izredno prijazni, pokrajina zanimiva (samo spreminja

se ne bogve kaj), ceste srednja zalost (v enem hipu je avocesta, v

drugem hipu pa je ni vec, pa ceprav je zarisana na mapi; veliko

VELIKIH lukenj na "dobrih" avtocestah...). Ce temu dodava se table na cestah, ki so pogosto napisane samo v iranskih kvakah, si lahko mislite, da nama na

cesti ni prav nic dolgcas. Sploh nama ni bilo dolgcas v Teheranu, kjer

sva, kot vsi ostali, zabluzila nekako v mesto, in se po tripasovnici

vozila kot ena izmed sedmih ali osmih avtomobilov, postavljenih

vstric.

Sedaj sva v Iranu (Esfahanu), ker se se privajava na siitsko=muslimanske

razmere. Jaz veselo frajarim okrog s kratkimi rokami, Lidija pa z ruto na

glavi, dolgimi rokavi in dolgo tuniko cisto drugace gleda na svet. muhuahhaha.

No, zebe je ne! trenutno je okrog 45 do 55 stopinj :)

Povrh vsega ji ni potrebno veliko govoriti, saj je moski ne smejo

ogovarjat (zenske je pa tudi ne). Tudi ko imajo vprasanje

zanjo je le to naslovnjeno name in jaz nanj tudi odgogovrim. Sele ko

se dalj casa pogovarjamo postanejo bolj domaci in jo ogovorijo (pa se

takrat kazejo slike svoje druzine in sprasujejo koliko otrok imava).

Na avtobus vstopajo moski pri

sprednjih vratih, zenske pa pri zadnjih. Iran je defitivno zelo

zanimiva dezela. :))))

Se malo zanimivosti: casovna razlika glede na SLO: ura ni premaknjena

za 2 uri niti za 3, pac pa za 2 uri in POL! Cista logika. Se malo

logike? Diesel je na pumpah dokaj tezko dobiti, bencinske postaje so

redke, kljub temu, da se v Iranu nacrpa ogromnoooo nafte. Je pa res, da ko ga najdes, je prekleto poceni. Celih 3.6 SIT placava za liter. Tako, da dava za cel

tank bajnih 300 SIT. Cestnine so tudi nekaj kar bi lahko v Sloveniji

posnemali: cca 65 SIT na 100 kmm torejh bi bila cestnina od LJ do

morja kakih 100 SIT.

Pa vse ostalo je tudi zelo poceni, zato ziviva kot kralja. Lidija ima sicer

namesto krone na glavi ruto, ampak ne mores imeti vsega, a ne?

LP, Peter in Lidija

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

En "topel" pozdrav!

Midva sva se vedno v Esfahanu (nama je tako vsec to mesto, da sva kar

malce podaljsala bivanje tu). No, Esfahan je sigurno

eno izmed najlepsih mest, kar sva jih kdaj videla (in sva jih videla

ze kar nekaj). Imajo drug najvecji trg na svetu (prvi je Mao

Zedongov), fascinatno arhitekturo in super vzdusje (ljudje zvecer

lezijo na travi v osrednjem trgu

poleg vodometov in si prinesejo s seboj za kuhat in jest in imajo tam

piknik). Midva dopoldan in zvecer vandrava naokoli (nazadnje sva

pristala v eni prodajalni preprog, kjer smo skupaj s prodajalcem jedli

kosilo (na sredi stacune na tleh, on castil… najboljse kosilo tukaj...

kebab z rizem. Mljask.)

Zenske so oblecene cisto v crno, pokrito morajo imeti vso kozo (razen

stopal) in lase. Povrh vsega pa imajo (tradicionalno) eno veliko

pokrivalo cez glavo (kot, da bi si dal sotorsko krilo cez glavo, da

skrije vse skupaj (cador).

Ugotavljava pa, da so v vecjih mestih mladi iranci obleceni povsem

zahodnjasko, tudi iranke poskusajo slediti modi / vsaj s cevlji  pa

povsem resno: pod plascki nosijo zavihane kavbojke, vse imajo pa

seveda rute in velika vecin a so crne bave, izpod rute se celo vidi

kak pramen las in kak centimeter koze na vratu (ampak to samo pri

unih, ta bolj drznih); seveda pa je poleg teh (zelo urejenih in

nalicenih) mladih irank, vecina takih, ki so bolj tradicionalne

(cadorji). Vendar je opaziti, da med mladimi in starimi zahodnjastvo

kljub zaprtosti nezadrzno pritiska...

Toliko zaenkrat iz cudovitega Esfahana. Cez pol ure se podajava proti

jugu, v puscavsko mesto Yazd, na ta zaresno vrocino :o

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Sva zdaj spet proti severu Irana (Zanjan), jutri imava se en dan preko

hribovitega sveta do turske meje, in potem nazaj v v bencin-draginjo,

kjer je liter dizla drazji kot v iranu cel 80 litrski tank. Jao... No,

sva pa zadnjih nekaj dni ponovno odlicno prezivela. Po Esfahanu sva

sla na pravo vrocino, v staro puscavsko mesto Yazd (menda najstarejse

kontinuirano naseljeno mesto na svetu, tako pravi Unesco) - res

fantasticne stvari, zgradbe zgrajene iz blata (ne cloveskega, da ne bo

pomote, hehehe), pa nek starodavni air conditioning system imajo

("badgir"-je, ene stolpe, ki lovijo po zraku veter in ga usmerjajo v

sobo spodaj)... pa ful hudi "stolpi tisine" so tam, dva kamnita stolpa

na hribu sredi puscave, kjer so vcasih pustili truplo umrlega, da so

ga pojedli mrhovinarji... zanimiv nacin pokopavanja, ha????

Potem je sledil se Kashan, kjer sva prezivela najbolj vroco noc

dosedaj. Pa zal ne po posteljnih dogodivscinah, ampak je bilo v sobi

kakih 40 stopinj celo noc. En star ventilator, in to je vse. Za

poP%$%$# ..... je pa res, da sva bila zvecer v najboljsi cajni hisi

dosedaj (vodna pipa, caj...), v enem starodavnem preurejenem "javnem

kopaliscu". Res noro.

No, vrocine sva imela dovolj, in sedaj se vracava v bolj hladne kraje,

tukaj v Zanjanu na severu ze kar malo mrazi, saj je ob sestih popoldne

bilo "spomladanskih" 33 stopinj :)))))) Saj pravim, cez dober dan in

pol sva ze v Turciji, kjer bova po jugu vzhodnega in centralnega dela

pripotovala mimo zanimivih placeov (kot npr jezero in krater Van, Mt

Nemrut, cebeljnaki v Harranu...) do Sirije, in potem naprej.

Dopusta bo cit prehiter konec.

:((

LP, Peter & Lidija

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Evo mene, se javljam se vedno iz Irana. No fuss at all nikjer, v Turciji sva spala na strehi. Enkrat na bencinski (v notranjosti jih ogromno spi na 24h bencinskih, tudi cisto na YU-BG meji na OMV crpalki sem videl enega avstrijca z maggio na defenderju), drugic v kao kampu v Dogubayazitu pod Ishak Pasha Palace. Ceste v Turciji prazne, ker je benc tako prekleto drag. V Iranu zgodba cisto drugacna. 80 litrov dizla = 300 SIT, na cesti pa kaos. V pravem pomenu besede. Kdor je bil v Kairu, samo tole: kaos v Kairu je nula v primerjavi z Iranom. Na tropasovnici se nas je v Teheranu guzvalo osem vstric, na avtocestah pa na treh pasovih obicajno vozimo stirje. Od tega dva sleperja. In nista na levih dveh pasovih. :D

No, kar pa se Turcije tice, pa res, samo stran od velikih mest. Istanbul - katastrofa, bolj proti vzhodu ko gres, bolj je vse easy in prijazno in varno. Vsaj sem grede se mi je zdelo tako. Jutri imava cel dan furo prek hribov do turske meje, potem pa po juznem delu vzhodne turcije preko jezera Van, Nemrut Dagija in Harrana do Sirije...

LP, Noise

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ej uživajta in čimmanj problemov vama želim. Koliko časa sta že na poti in do kdaj še? Dobro popiši pot pa upam da se kdaj skupaj podamo v tiste kraje, na dveh kolesih seveda.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Vse zgoraj napisano o Iranu in Irancih drzi. Preverjeno pred leti z motorjem. Ce ste uzivali v Iranu boste tudi v Siriji. Le mejni "organi" znajo biti "tezki".

Uzivajte !

p.s.

Z nestrpnostjo pricakujem reportazo (slike).

lp

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Yesyesyes!!! :OK: :OK: :OK:

Sem se že bal, da bo ta pot ostala čisto incognito skrita pred očmi motosvetovcev. Bravo, odlično in zabavno se bere, čakamo le še SLIIIKEEEE!!! :D :D :OK:

Noise, če delaš z laptopom, verjamem, da iz Turčije še ne bo nič slik na MS, vsaj po izkušnjah s tamkajšnjimi cybercaféji, ISP-ji, firewalli, MS networks itd. Ko pridem do GPS-a, ti pošljem koordinate plug-n-send internet placa v Damasku. Srečno z "organi"!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Butelj. Saj imam laptop s seboj. Tukaj je:

N33 32.867 E36 19.195

Cao, leptopa nimam s sabo, tako, da ni panike.

Gumy, Turcija in Iran sta tako-tako z motorjem, veliiiike razdalje, vmes pa nic pametnega. Kar malo suffer. Je pa res, da je to druge vrste potovanje. Spotoma, ko gremo v Indijo ali iz Indije nazaj v Evropo morda??? :))

Motorist_, s sirci ni bilo problemov, verjetno zato, ker sva sla cez mejo na zelo majhnem prehodu, ki je uradno odprt 7 ur na dan, od tega je 3 uri lunch break, torej vsega spustijo skozi kake stiri runde vozil in ljudi. Ostali next day :D

Spodaj pa se javljanje in fotka :kva2:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Hejla,

evo naju, spet se javljaja s poti. Nazadnje sva se javila iz severa Irana, od koder sva se po krasnih stranskih cestah, preko hribov, skozi timeless villages, spravila v Turcijo. Iran in Sirija, najina naslednja destinacija, namrec nista sosedi, vmes je Irak, ki je trenutno za turiste se off limits. Pa tudi krasne stvari so za videti na juznem delu vzhodne in centralne Turcije.

Iran, tik ob meji, ni vec Iran. Vsaj nama se ni tako zdelo. So bili manj prijazni, ze bolj turski, nama niso hoteli prodati dizla, ker je tako blizu Turcija. Namesto 0,15$ so hoteli za liter kar 1$, v vzhodni TUrciji je pa 1,7$. Pac hoteli zasluziti na turistih. So se nemalo zacudili, ko sva iz prtljaznika privlekla dve kanti, ki sva jih nafilala pri dan Irana, in v najino Toyoto zlila se trideset litrov poceni nafte. Ampak vse je za nekaj dobro. Ce bi hotela preko meje k Turkom pripeljati bencin v kantah, sva videla eno uro kasneje, bi imela na meji nemalo tezav, ker so Turki na to zelo obcutljivi, in je treba potem bencin stran zlivat na meji.

Jezero Van v vzhodni Turciji je bila najina naslednja destinacija. Kampa, ki ga je Lonely Planet priporocil, nisva nasla, sva pa zato zastonj kampirala, ker v "kempu" ni bilo tusa. Ogromno jezero je dajalo obcutek morja, poletja, kar nama je zelo dobro delo. Se dobro, da sva se prejsnji dan odlocila, da jo kar se preko meje potegneva do jezera, saj sva pol dneva, ki sva ga s tem pridobila po najinem itinerarju, nato uspesno "zapravila" v avto pralnici. Turki namrec ceste odprejo se preden se asfalt dobro posusi, zato sva imela Toyoto okrog in okrog namalano s katranom, asfaltom in peskom. Potrebno je bilo samponiranje avta, izplakovanje, namakanje avtomobila v dizlu in bencinu, brisanje avtomobila z bencinsko krpo, samponiranje, izplakovanje, in nato brisanje. Trije smo garali dobro uro, dve, pa je bila Toyota kot nova. Placala za to uslugo jurja dvesto, vkljucno z vsemi caji, ki sva jih spila medtem, bencinom, ki smo ga porabili za pranje (glede na turske cene benza je bilo ze bencina, ki smo ga zlili po avtu, vec kot za jurja dvesto).

No, hribovitih in stranskih cest nama ni bilo dovolj, zato sva jo udarila se na vulkanski krater, kjer sva ob jezeru piknikirala, preden sva se odpravila naprej proti centralni Turciji. Odlociva se kampirati na crno, ko se mraci, isceva primeren spot. Brez his, zakrita pred glavno cesto z drevesi, brez vojske v blizini. Najdeva nekaj kao idealnega, kjer naju "nihce ne vidi". Zjutraj se zbudiva 50 metrov stran od skupine beduinskih kudrov, ki so imeli tam taborisce. :)))

Hribov se vedno ni bilo dovolj, zato se mimo vseh vojaskih kontrol (blizina iraske in sirske meje) zapeljeva se na znamenito goro Nemrut Dagi, in se odlociva ponovno pridobiti dan tako, da se kar takoj odpraviva proti Siriji. Ker preckava mejo na zelo malem prehodu, je ob sestih zvecer seveda ze zaprt. Glede na cene bencina in izredno prijaznost domacinov ob meji, prespiva 10 metrov stran od sirskih bunkerjev, ki nisanijo svoje tarce na to stran. Seveda naju jue bilo strah zaradi avtomobila, zato je Lidija spala v apartmaju, ki sva ga najela za dobrega jurja, jaz pa tri cetrt noci kar pri avtomobilu. A je bil najin strah odvec. Zvecer naju je poznala ze vsa vas, v pekarni nama niso hoteli racunati kruha, v trgovinici pa sva za darilo dobila "sort of" bounty cokoladice. Policija, kjer sva se kao registrirala (najin gostitelj naju je privlekel tja, da bi se kao bolje pocutila) in vojska je celo noc krizarila okrog avta, prvi del noci (do polnoci) pa je najin gostitelj sam sedel pri avtu in kao odganjal radovedne otroke, ki so prisli gledat dva ta bela s srebrnim avtom. Kot mi je pisal Blaz a.k.a. Tomos, cas tam ni bil pomemben. Pomembna je dogodivscina in taksni dogodki so tisti ta pravi, ki naredijo neko potovanje tako zelo special.

Naslednji dan sva priletela v "sirijsko prime attraction", starodavno Palmyro (glej fotko), kot bi mignil. Videla sva ze veliko kamnov in svetovnih znamenitosti, pa nama je bila Palmyra vseeno special. 50 hektarjev templjev, stebrov, gradov, pa vse to v oazi sredi puscave, nekaj sto km od Bagdada. Gostoljubnost sirijcev sva zacutila ze na meji, kjer naju je kot zelo zelo redka turista na tem malem prehodu, eden izmed uradnikov spravil cez vse vrste in osebno z nama hodil od enega do drugega stemplja. V Palmyri se je zadeva samo se stopnjevala, tukaj, kjer sva sedaj, v Damasku, pa je taksna, da je ze kicasta. Pocutiva se kot doma, hodiva po starem delu mesta, odkrivava ogromne stare hise trgovcev (nekatere tudi po 1000 let stare!), pijeva caj z domacini in fellow travellerji, cekirava dogajanje na okromnem - nekaj km krat nekaj km velikem - bazarju (Lidija nakupuje res orto fancy cevlje, obcudovala pa sva tudi tako hudo spodnje perilo, ki ga je tezko opisati - pa cetudi bi ga, nama ne bi verjeli, tako, da naj ostane kar pri tem). Vonj nama polnijo orientalske zacimbe, felafel in shwarma stanti, pa seveda cajne hise in vodne pipe... Vid nama polni nepopisljiva mesanica kultur, ki se prepletajo tukaj na teh ulicah. Zgodovina na vsakem koraku. Videla sva ze mnogo prestolnic in mest na bliznjem vzhodu, pa nama je Damask resnicno tista prava orientalska prestolnica. Tako si v sanjah in v domisljiji predstavljamo orient. Definitivno se sem se vrneva.

LP, Peter in Lidija

post-1-1122564714_thumb.jpg

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Videla sva ze mnogo prestolnic in mest na bliznjem vzhodu, pa nama je Damask resnicno tista prava orientalska prestolnica. Tako si v sanjah in v domisljiji predstavljamo orient. Definitivno se sem se vrneva.

LP, Peter in Lidija

Pozdrav

Sem enakega mnenja.

Uzivajta se zame. Se mi kar sline cedijo ob prebiranju dogodivscin na poti po bliznjem vzhodu.

Srecno se naprej.

lp

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Evo naju,

tokrat iz turske obale... Damask sva s tezkim srcem zapustila kaksen

dan nazaj. Kakih 200km severno sva najprej se kako uro ostala v

orientalski pravljici: Krak de Chevaliers je resnicno najlepsi in

najvecji in najbolj ohranjen krizarski grad. Neopisljıvo velik, v

najboljsih casih dom preko 5000 vitezov. Prostori imajo se danes

znacilne vonje, npr klet, pekarna, kuhinja..

Se ogromna vodna kolesa (20 metrov premera) sva si ogledala v Hamı, se

odlocila, da je za tokratno pot dovolj ogledov, preskocila Mrtva mesta in Aleppo, ter jo ucvrla na morje v Turcijo.

Dve uri birokratizacije na meji, 40 dolarjev 'taks' (podkupnin) na

sirski meji, seznanitev z romunskim konzulom in romunskim atasejem iz

Libanona, preckanje turske meje na njunem repu (in posledicno samo ena

zahteva za 'takso' - je nisva placala), nekaj ur voznje, in bila sva

na morju.

Sedaj se sonciva in uzivava tam nekje na obali juzno-centralne

Turcije, med Adano in Antalyo. Sicer zelo fajn vzdusje kalijo turski

obiralcı turistov. Gostilne nimajo napisanih cen, tudi racun, ki ga

dobis, vsebuje eno samo stevilko - koncen znesek. Nategovanja so se

priucili (ali pa je bilo obratno) tudi policaji. 50 minutna obdelava

naju je vceraj stala 30eurov 'kazni' za navidezne prekrske.Seveda so

ustavili le naju.Sva se odlocila, da se tukaj okrog Kizkalesija ne

bova kaj dostı vozila po 'tursko-jadranski magıstrali'.

Sva pa v odlicnem hotelu cisto na plazi, s pogledom na grad, ki je

kakih 200 metrov od plaze, v vodi. Sva danes plavala do tja, pa se

nama je zdelo vec kot 200m. Bova jutri se enkrat, pa bova zmerila,

koliko je res :))) Ne samo, da lepo skrbijo za naju in za Toyoto

tukaj v hotelu (parkirana tako, da je ves dan na najinıh oceh), tudi

Efes, tursko pivo, je pri nas najcenejse. Pa na zdravje!

Se kaksen dan uzivancije, potem pa pot domov. Je res ze 4 tedne

okrog??? Ne moreva verjet.

LP, Peter in Lidija

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 3 tedne pozneje...

Spet doma...

... sicer že skoraj dva tedna, a je bilo vmes seveda toliko stvari za poštimat, ujet žalostno prehiter tempo zahodnjaškega življenja, podownloadat fotke, itd., da se nisva uspela javiti "za na konec"...

Najina pot iz južnega dela centralne Turčije proti domu je potekala brez večji presenečenj. Tajska ima Koh Phi Phi, Egipt ima Dahab, in Turčija ima Goreme v Kapadokiji. Tisti,ki ste hodili po tistih koncih, veste o čem govorim. Backpackers heaven, laid-back vzdušje, prijazni domačini, milijon penzionov in možnosti prenočevanja, milijon poceni restavracij, pa še lepo je vse skupaj. Peščeno/kamnite strukture-hiše in cela okolica. Kot da bi pri nas postojnski jami odrezali streho... Domačini živijo kar v skalah, ki si jih malo izdolbejo in dajo noter pohištvo. Tudi midva sva si najela eno takšno skalo in dva dni živela kot Fred in Vilma (remember Flintstones?), le da je Toyota bila malo bolj udobna kot njihov avto na nožni pogon. No sej poznate Kapadokijo.

In potem je prišla sobota. Odločila sva se, da narediva zadnjih 2500km v enem kosu. Ob kakih dveh popoldne štartala in se mimo Ankare in Istanbula ob kake polnoči pripeljala na TR-BG mejo. Tako kot na YUGO strani bolgarske meje, je tudi na TURŠKI strani bolgarske meje zadnjih 10,20,30 kilometrov, nepopisljivo zanimivih. "Schlaffen-TIR-parking"ov (ala počivališč z restavracijami, skreti, bencinskimi postajami (čeprav pred mejo nihče ne tanka, ker je v BG pol cenejši bencin kot v TR)) je cel kup (resda so ful bolje opremljeni kot v YU) in prava umetnost je najti takšnega, kjer boš imel tisti dve, tri ure, kolikor boš spal v avtu, preden se podnevi lotiš Bolgarije (NIKARTE ponoči čez Bolgarijo), malo miru.

In sva našla enega, odspala štiri ure, in se okrog štirih zjutraj napotila na mejni prehod. Čakala dobri dve uri, da sva prišla na vrsto pri prvem "šalterju" policajev in carinikov, v vrsti nas je bilo pa morda vsegaskupaj kakih 30 avtomobilov. Sami "tujci". Gastarbajterji z nemškimi, nizozemskimi in švedskimi tablicami, ki so se poleti odpravili domov v Turčijo, potem ga pa pičijo nazaj. Sem vedno mislil, ko smo se kej vozili po nemčiji v poletnem času, da ti Turki samo domovgrede vozijo polno natovorjene avtomobile (kao peljejo domov Zapadno robo), a sem se zmotil. Tudi za v "evropogrede" so bili avtomobili polni kovtrov, povštrov, hrane, kuhalnikov, opreme za kampiranje, pa seveda folka. Kako jih zdrži 5 v totalno natovorjenem avtomobilu ala Golf ali Audi 4-5.000 kilometrov mi še dolgo ne bo jasno. Midva pa sama v veliki Toyoti, pa še je bilo premalo placa. :o

Vožnja preko Bolgarije minila v znamenju totalno poplavljenih avtocest in s tem povezanih obvozov, zahvaljujoč GPS pa se v Sofiji, kjer je bil obvoz speljan direktno skozi center mesta, nisva izgubila. Sva pa videla, da nama je bilo mesto kot tako zelo všeč in se bo treba enkrat tudi v Sofijo podat. So pa sicer Bolgari res "ta pravi". Sem se pogovarjal s kolegom, ki je preživel 14 dni na morju pri njih, pa pravi, da se hodijo menda jugosi v Bolgarijo norčevat iz njih, kao, glej jih, te so pa res balkanci. In res so. Policaji hodijo okrog v trenirkah, ko pa tankaš, pa nikoli ne veš, če tista pumpa pravilno meri. Sem imel enormno porabo v Bolgariji, kao. :))) Je pa fino, ker te zelo veliko razumejo, če govoriš slovensko (NE hrvaško, srbsko je menda že bolje).

Potem pa "welcome home" BG-YU meja. Zelo prijazni policaji, "đje ste pošli braća slovenci, kako ste, kud ste bili, u turecki? uh majku vam, u iranu, siriji??? pa važno je, da ste opet ovde, živi i zdravi, ajde vozi miško", tako, da je prehod meje BG-YU meje trajal rekordno malo. Kakih 20 minut skupaj s tankanjem "duty tax free euro dizla" med eno in drugo rampo. Niti enkrat nama ni bilo potrebno stopiti ven iz avta. Svašta, pa sej smo ja v Evropi???

No, v Pirotu sva se počutila "evo nas kući", čeprav je od tam do Ljubljane bilo še kakih 900km. Pri "starem fijakerju pojedla odlično pljesko in ribe, vse na grilu, zaplavalo potem v pivu, potem pa naprej. V Beogradu je že deževalo (pivo na splavih je tako preloženo na naslednjič), na Hrvaškem pa je bilo 13 stopinj. 40 manj kot 10 dni poprej. Nepopisna gužva na YU-CRO meji (konec Guče), pa piči miško.

Tabla 400km do Ljubljane? Super, sva takorekoč že doma. In res sva bila. Ob kakih enih zjutraj. Po 32 urah vožnje in 4 urah spanjah.

Celih 6 ur do začetka novega, prvega delovnega dne po dopustu. :(

Pa do naslednjič.

P & L

post-1-1124467107_thumb.jpg

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Hm, Noise zanimivo tole z rekordno visoko porabo goriva v Bolgariji. Jaz sem imel lani tam rekordno nizko porabo, ne prej ne potem več take!!!

Sicer pa podobno pozitivne in zanimive izkušnje z YU mejo. Tole je bilo CRO/YU:

"Slovenci, a kde ćete vi?"

"U Bugarsku"

"Pa šta čete tamo? Ne bih ja tamo i da mi plate. Bičete razočareni sto posto. Pa gledam ih tu svaki dan i imam jih pun kurac. Ajde sretan put."

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Hm, Noise zanimivo tole z rekordno  visoko porabo goriva v Bolgariji. Jaz sem imel lani tam rekordno nizko porabo, ne prej ne potem več take!!!

To je po moje tista varianta predelanih pump za gorivo... valjda nisem šel na SHELL tankat ampak bolj na kakšne cenejše (ala domaće) pumpe... no, potem sem prišel pol na isto ceno v bistvu, gledano na nižjo ceno in višjo "porabo"... pa sploh ni panike... :D

Sicer pa podobno pozitivne in zanimive izkušnje z YU mejo. Tole je bilo CRO/YU:

"Slovenci, a kde ćete vi?"

"U Bugarsku"

"Pa šta čete tamo? Ne bih ja tamo i da mi plate. Bičete razočareni sto posto. Pa gledam ih tu svaki dan i imam jih pun kurac. Ajde sretan put."

:D Indeed ja...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Spet doma...

...Po 32 urah vožnje in 4 urah spanjah.

Celih 6 ur do začetka novega, prvega delovnega dne po dopustu. :(

**********

Ja, prav zanimivo, ni kaj.

Kako je luštnega hitro konec, a ne?!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

No, potrebno je čestitati tudi za pogum. Jaz se zaenkrat na kaj takega nebi upal odpraviti.

A je mogoče na taki poti kaki problem s sporazumevanjem? Znajo v glavnem angleški ali kako?

lp

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Srečno!

Čestitam za uspešno opravljeno pot. Tudi mene še vedno mika v te kraje.

Lahko poveš, kje si dobil vizo za Sirijo in kje za Iran in koliko so prišle.

Ali za TR še potrebujemo vize?

Drugač pa z motorjem sva s punco obkrožila celo Turčijo pa ni bilo panike ( motor pa ni enduro temveč VFR ), Istanbul pa še sedaj ne vem kako sva preživela, pa še na petek sva se tam znajdla.

Kake so ceste v Siriji ali v Iranu v primerjavi s TR?

Lep pozdrav, Rok

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ali za TR še potrebujemo vize?

[/quote

200% še rabimo vize za TR in še kr nekač časa bomo. Enkratni vstop je okrog 7500, najbolj pa je če vsameš double transit, dvakrat po 15 dni, pa mislm, da je še cenejša :ninja:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 2 mesecev pozneje...
  • 1 mesec pozneje...

Mislim da vsi teško čakamo slike,pa ne vemo zakaj jih še ni?Ali si spet kam odpotoval? :hmm: Letos bi rad z motorjem obiskal Turčijo,pa me vse zelo zanima. :OK: Ali je treba imeti vizo za Turčijo in kje se dobi,koliko stane. l.p.

Popravljeno . Popravil PERO58
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!