petek 14.08.2009, 00:39

26

Motorna vozila bodo dražja

Bo sprejeta novela zakona o DMV? V državno blagajno naj bi s podražitvami vozil prinesla kar 11 milijonov evrov. Po predvidevanjih vlade naj bi samo kupci motornih koles prispevali okoli 1,3 milijona evrov. Kje namerava vlada pobrati ta znesek? Zakaj je novela Zakona o DMV, kar se tiče motornih koles, diskriminatorna in kaj je z njo bistveno vsebinsko narobe?

Pujsa za nov motor bomo razbili še kasneje: za litrskega superšportnika bo potrebno navarčevati kar 2.500 EUR več!

Upoštevajoč prodajne številke sezone 2008 seveda. A prodaja motornih koles je v prvi  polovici letošnjega leta upadla za dobrih 36 odstotkov. Okvirni izračuni kažejo, da bomo prihodnje leto za povprečnega nakeda srednjega razreda plačali 600 evrov več kot letos, za litrskega goliča dobrega jurja evrov več, za 600-kubičnega superšportnika 1400 evrov več, za litrskega superšportnika pa več kot 2500 evrov več. Ne dvomimo pa v to, da bodo višje cene motornih koles, ki se nam obetajo, prodajo še znižale, kar posledično seveda pomeni manj dajatev državi in starejše motorje na cestah.

Dajatev bo zaradi zmanjšane prodaje manj, luknja v proračunu pa večja.

Vlada z novelo zakona posega v trenutno zelo ranljiv segment gospodarstva. Obdavčenje motornih koles ne bo poskrbelo le za to, da se bomo Slovenci naokoli vozili s starejšimi in tehnološko manj dovršenimi ter seveda posledično tudi manj varnimi motornimi kolesi, pač pa (v nasprotju s prepričanjem ministrov) ogrozilo tudi delovna mesta in zmanjšalo pritok v državno blagajno. Zakon naj bi bil sprejet do konca letošnjega oktobra. Ali bo zahteva za splošno razpravo, ki jo je vložila SDS, v septembru letos premaknila zadeve na bolje? Kaj se bo dogajalo tik pred zdajci na seji državnega zbora oktobra?

Avtomobili cenejši, motorna kolesa dražja

Trenutna  novela zakona, ki zapoveduje obdavčevanje do sedaj neobdavčenih motornih vozil (torej dvokolesnikov na motorni pogon), predvideva, da se Slovenci po svetu vozimo zgolj z osebnimi avtomobili. Uporabniki slednjih bodo v večini pozdravili dopolnilo zakona, saj bo davek kar za 60 odstotkov avtomobilov nižji kot sedaj. Po mnenju državnih uradnikov naj bi bil učinkovit tudi pri omejevanju sivega uvoza ter spodbujanju nakupa ekološko manj spornih avtomobilov.

Zatika se pri izjavi predlagatelja novele, da  se odmera davka za motorna kolesa in kolesa z motorjem zaradi nerazpoložljivosti podatkov o izpustih ogljikovega dioksida veže na moč motorja (kW), kot posrednega kazalnika obsega neželenih izpustov. Podatkov o vsebnosti toplogrednih plinov v izpuhu v enotni tipski evropski homologaciji ne podajajo, saj se tega od njih na evropskem nivoju ne zahteva. Ne podaja pa se niti tovarniška poraba goriva na podlagi katere bi bilo mogoče izračunati izpust ogljikovega dioksida. Normativ Euro4 naj bi takšne podatke sicer zahteval, a preden bo prišel v prakso, bo pod mostom preteklo še nekaj vode, vprašanje pa je tudi, če bo zakon o obdavčitvi s prihodom Euro4 spremenjen. Motorna kolesa, tri in štirikolesniki bodo tako glede na novo razvrstitev razredov obdavčeni izrazito nepošteno, saj ti v povprečju padejo v najnižjo kategorijo, ki je sicer do konca prihodnjega leta oproščena davka.

Avtomobili bodo po noveli zakona obdavčeni po količini izpusta C02.

Motorna kolesa, tri in štirikolesniki pa bodo obdavčeni glede na moč motorja. Najnovejši podatki pričajo, da se stopnja davka za kolesa z motorjem poveča še za eno odstotno točko, za tista z dvotaktnim agregatom pa za dve točki. Motorna kolesa na električni pogon ostanejo obdavčena z 0,5 odstotka.

Čeprav omenjeni podatki niso nedosegljivi, bi preprosto določanje metodologije merjenja odpravilo grdo davčno diskriminacijo, pa ga na ministrstvu za finance, ki je novelo predlagalo, niso odločili.

V praksi vsake dobre analize se najprej določi metodologija dela, zbere rezultate in nadaljuje pot do ukrepa - najprej se določi metoda, kako izmeriti izpust ogljikovega dioksida posameznega modela, nato  se ga v skladu s predpisanimi normativi obdavči. Tak postopek za merjenje izpustov ogljikovega dioksida je že uveljavljen v avtomobilizmu. Torej bi moral biti podatek, koliko toplogrednih plinov na dan izpusti motorno kolo, mačji kašelj.

Uradno se lahko zareče, da za motocikle ni podatka (ker ga uradni proizvajalec ni izmeril po tisti zahtevani metodologiji in je podal le rezultate o izpustu CO, HC in NO), a brez meritev je kazanje na motoriste kot obremenjevalce okolja popolnoma neutemeljeno in diskriminatorno, obdavčevanje motornih koles na podlagi moči agregata pa povsem nesmiselno.

Epilog:
Novela zakona bo podražila motorna kolesa, občutno zmanjšala prodajo, ki je v letošnjem letu vrednostno že tako razpolovljena, pritoka v državno blagajno bo manj in ne več, ogrožena bodo delavna mesta, vzpodbudila pa bo tudi uvoz rabljenih vozil starejšega letnika, ki so tehnološko manj dovršena, manj varna in ekološko bolj sporna.

Motorna kolesa še zdaleč niso največji onesnaževalci, pravi nedavna študija

Evropa gre v drugo smer
Če se predvsem zahodne evropske države vse pogosteje odločajo za osebni transport z motocikli, mopedi in skuterji, se jih na sončni strani Alp otepamo. Če Italijanska vlada subvencionira nakup 400 ali manj kubičnega skuterja s 500 €, se naša vlada odloča za dodatno obdavčevanje motociklov in skuterjev, ki so ekološko manj sporni v več pogledih.



Italija subvencionira nakup motornega kolesa ali skuterja.
Vlada zabija žebelj v krsto gospodarske panoge
Motociklističen trg v celoti beleži kar 36-odstoten upad števila novoregistriranih motornih koles. Po treh letih nenehnega porasta števila novoregistriranih vozil v tem segmentu je bilo letos, v primerjavi s enakim obdobjem lani, registriranih dobrih 900 motornih koles manj, največji upad pa je bil zaznan v mesecih april in maj. Situacijo je zaostril tudi predlog ukinitve polletnih vinjet, ki je v svoji prvi ediciji popolnoma pozabil na sezonske uporabnike cest, kar jasno kaže na ozkogledost slovenske vlade. Le-ta pa tudi popolno ignorira evropske smernice osebnega transporta, ki iz leta v leto bolj spodbujajo uporabo motoriziranih dvokolesnikov v  mestnih jedrih in njih okolici, saj onesnažujejo za tretjino manj kot avtomobili.


Evropa vzpodbuja uporabo motoriziranih dvokolesnikov v mestnih jedrih, Slovenija jih preganja.

Zakaj sploh drugačno obdavčevanje?
Evropski parlament, Svet EU-ja in Evropska komisija so sredi lanskega decembra sklenili dogovor o znižanju izpustov ogljikovega dioksida pri novih vozilih na motorni pogon. Leta 2008 sprejeti kompromis predvideva, da bi omejitev 130 gramov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer leta 2012 izpolnjevalo 60 odstotkov novih vozil v EU-ju. Naslednje leto se bo ta delež povečal na 75 odstotkov. Do leta 2015 naj bi normo izpolnjevala vsa nova motorna vozila na trgih EU. Sporazum nalaga kazni za proizvajalce, če ti ne bodo upoštevali omejitev - predvidena kazen za presežen gram bo pet evrov, za presežene tri grame ali več pa 95 evrov. Toliko pa bo znašala tudi kazen za le en gram ogljikovega dioksida preveč po letu 2019.

Drugi razlog za drugačno obdavčevanje je seveda večji pritok evrov v državno blagajno. Na podlagi ocen prodaje preteklega leta naj bi novi zakon vanjo prinese 15,4 odstotkov več prihodkov, kar nanese okoli 11 milijonov evrov. Glede na to, da tudi avtomobilistični trg beleži okoli 20 odstotkov nižjo prodajo v prvem letošnjem trimesečju, pa naj bi novi zakon zgolj zakrpal zevajočo luknjo in izenačil prihodke lanskim. Na podlagi izničenja sivega trga država računa na nekaj odstotkov višji prihodek vsako leto. Je možno, da bo stopnja davka zaradi manjšega skupnega zneska, še večja kot je predvideno danes?

Povezave:
- Forum: Davek na motorna vozila

- Pisali smo: Podražitev motorjev od 7 do 10%?, 12.06.2009
- Pisali smo: Davek na škodljive izpušne pline, 26.08.2008
- Debata v forumu: Način prevoza v prihodnosti