petek 11.04.2008, 10:56

3

Nizanje ovinkov je kot "štrikanje"

En ovinek se da dobro »odblefirati«. Dva v zaporedju - že postane trik. Serijo ovinkov, hm, tu je treba zložiti skupaj motoristični sonetni venec.

Angleži so nedavno imeli celo štalo, ker so tamkajšnji motoristi redni gostje med težko poškodovanimi v prometu (Seveda, ko sname motorista, se na avtomobilu niti zračne blazine ne sprožijo, motorist pa ostane prav lepo deformiran.

Ministrstva so zahtevala od novinarjev, da so bolj vzgojni in manj kurjaški. Urednikom so dokazali, da se največ nesreč zgodi v levih ovinkih. Hm? Tudi v naši ekipi menimo, da nam levi tudi najbolj ležijo ... Sedli smo k tabli in razčlenili vožnjo skozi ovinek. Da bi bilo nam in vam v pomoč.

Tudi bleferju uspe en ovinek odpeljati tako. Kaj pa dva? Tri? Več...

1)Učinkovito zaviranje:

hitrost je treba zmanjšati na »prebavljivo«, da je mogoče odločno, toda brez stresa za človeka in tehniko zapeljati v ovinek. Motoristi z občutkom v roki bodo soglasni, da se da (seveda manj močno kot na začetku zaviranja) vleči zaviranje še skozi celo fazo vstopa v ovinek. Kdor ni povsem domač, naj se drži klasičnega recepta: pred začetkom zaviranja se presedemo bolj na rob sedeža, da smo pripravljeni za nagib; sledi odločno zaviranje že v prvem hipu in vse do točke, ko se odločite nagniti v ovinek. Tu ste ročico zavore popustili in motocikel se k temenu kotali ob minimalno priprtem plinu. Zaviranje pričnete na čistem asfaltu nekje med sredino in zunanjo tretjino voznega pasu. Tako se približate vstopu v ovinek dovolj odmaknjeni ali od roba ceste, ali od sredinske črte.

Izredno pomemben je občutek na ročici prve zavore. Potrebno ga je obvladovati.

2) Delo z menjalnikom

pred koncem zaviranja in še pri povsem poravnanem motociklu je treba izbrati hitrosti primerno prestavo v menjalniku in vsakič pospremiti gib prestavne ročice s kratkim »vmesnim plinom«, da se izenačijo hitrosti vrtenja gredi menjalnika, kar je nujno za mehkejši vklop. Majhen trik, ko z dvema prstoma rahlo upočasnite zadnji del giba ročice sklopke, omogoči mehak vklop pogonskega kolesa. Zato ostane motocikel povsem miren, kar je uporabno na dežju.

Motorist je zlit z motociklom, sedi na notranji polovici sedeža, glavo in gornji del telesa pomika v ovinek in v smeri vožnje. Pogled je popolnoma horizontalen.

3) Odločno in ne prezgodaj v nagib

nikar ne hitite v nagib v strahu, da boste zapeljali s ceste, ker vas bo na izhodu prineslo na zunanji rob ali kar preko sredinske črte. To JE nevarno in v tistem trenutku težko obvladljivo!
Vaja je potrebna, da motorist pridobi občutek za krožnice in zato ne zavije prezgodaj, ampak še za kakšen meter podaljša vožnjo naravnost in šele takrat (ko je videti prepozno) zmerno odločno nagne motocikel in ga usmeri v ovinek.

Skenirajte cesto dovolj daleč, da lahko tudi varno ukrepate (pesek na cesti).

4) Napačna krivulja:

cesta se nenadoma zapira, hitrost je za spoznanje previsoka, sredi krivulje je voda ali kamen. Kaj zdaj? Če ste skenirali cesto in gledali dovolj daleč, vam je ostal drobec sekunde, v katerem poravnate motocikel, za hip odločno zavirate, gledate v smer lepega izhoda, popustite zavore in nagnete, kot da gre za življenje. Pa saj tudi gre. Če nagnete, je tveganje, da gre kaj zelo narobe le 50 : 50. Če zapeljete iz ovinka, je polomija sto odstotna!

Urednikom so dokazali, da se največ nesreč zgodi v levih ovinkih. Hm?

5) Teme ovinka:

v tej točki ste dosegli največji nagib – gledate pa v smer izhoda iz ovinka. Če v temenu ovinka rahlo visite z motocikla in sedite le s pol zadnjice na sedežu, niste le lepi na pogled, ampak ste premaknili točko težišča motocikla in telesa proti ovinku, zato je ob isti hitrosti potreben manjši nagib. Posledično imate nekaj rezerve na gumah, ki ne ležijo povsem na robu tekalne površine in zato dovoljujejo bolj ostro pospeševanje. S 170 KM pod zadnjico je nujno imeti dober oprijem.
V tej točki se je treba navaditi, da že držite rahlo odprto ročico plina. Ravno za toliko, da motor živi in napenja verigo. Zakaj? V tej fazi dodajanje moči prenese nekaj teže motocikla na zadnje kolo, razbremeni prednje kolo (tako zmanjšate možnost zdrsa prednje gume) in umiri (!) vzmetenje.

Pritisk zunanje noge na stopalko pomaga ohranjati motocikel v smeri.

6) Pospeševanje:

nagibi so bravure, toda hiter motorist si prizadeva, da je čim manj časa nagnjen, saj ima v nagibu plin zaprt – torej izgublja hitrost. V takem položaju je bistveno pričeti tekoče pospeševati in sorazmerno dvigati motocikel iz nagiba. Naj velja: popoln nagib – za las plina; poravnan motocikel – poln plin. Na ta način vas ne more nič presenetiti. Generacija motociklov z letnico 2003 ima daljše in nekaj manj toge nihajne vilice, da lahko pospešujete ob drsenju zadnje gume. To je bravura za mojstre.

Če v hitrih ovinkih motocikel širi krivuljo, je po vsej verjetnosti slabo nastavljeno vzmetenje.

Povezave:
- Forum: Pomoč pri nakupu motorja: V ovinek
- Forum: Meje nagibov s supermotardi
- Forum: Idealna linija