| četrtek 29.07.2010, 23:55 |  18 |
Kako izbrati prvi motocikel?
Izbira pravega prvega motocikla je kočljiva zadeva. Tudi za tiste, ki o izbiri modrujejo in delijo nasvete. Recimo mi. Kljub zahtevnosti in obširnosti tematike smo zbrali nekaj svojih izkušenj ter nanizali nekaj splošnih smernic. Konkretnih modelov ne bomo omenjali. Tudi odločitev, ali boste izbrali rabljenega ali popolnoma novega, bomo prepustili vaši izbiri .
Sodobni motocikli so tako zmogljivi, da se neroden in negotov začetnik (ali pa zaletav) brez težav učinkovito poškoduje s katerimkoli modelom - ne glede na številčnost konjušnice, prostornino agregata, maso motocikla in višino sedeža. Toliko prej, če njegov odnos in pristop nista primerna. Več možnosti za rešitev krizne situacije bo imel, če bo sedel na motociklu, ki odpušča napake. Bistvena lastnost začetniškega motocikla je nezahtevnost uporabe.
Spol ne igra bistvene vloge pri izbiri - ameriški fotomodel Marisa Miller na svojem HD-ju.
Spol ima pri izbiri primernega motocikla samo tako pomembno vlogo, kot je velik njegov vpliv na fizionomijo posameznika. Sploh v času, ko se mladi vozniki prvič zares odločajo za prvi motocikel – med 16. in 18. letom, ko ne glede na spol gojijo drugačne vrednote in poglede na svet kot »stari mački« Brez dvoma pa bodo vsi začetniki, ne glede na spol in starost, na koncu prve sezone prepričani, da so že čisto tazaresni motoristi.
Leslie Porterfield
Na kaj bodimo pozorni pri izbiri začetniškega motocikla?
Predvsem na začetnika. Dvometrskega začetnika in drobne dame ne bomo tlačili na enak začetniški motocikel.
Prvi motocikel naj ne bo nekaj 600-kubičnega ali celo litrskega s skoraj 200 kilogrami (ali več), zgolj zato, ker je na takšnem motociklu moto kariero pričel sosedov Joža. Nespreten začetnik na pretežkem ali preokornem motociklu se bo popolnoma po nepotrebnem prevračal na križiščih in med manevriranjem ter paral živce sebi in okolici. Pa tudi veselje do motociklizma mu lahko splahni.
Nasveti o primernosti začetniškega motocikla se vse prepogosto opirajo na izkušnje določenega posameznika, ki nasvet deli, namesto da bi se, podkovani z izkušnjami, poizkušali vživeti v kožo začetnika. Marsikdo pozablja, da nimamo vsi enako dolgih nog. Pomanjkanje fizične moči in dolžine nog z izkušnjami zelo učinkovito nadoknadimo. A lovljenje motocikla, ki ga zaradi njegove prevelike mase, previsoko nameščenega ali preširokega sedeža med počasnim manevriranjem ne obvladamo popolnoma, ni primerno početje za začetnika. Izkušeni vozniki radi pozabljajo, kako neugodno je bilo v prvi sezoni ne doseči do tal z obema nogama in kako zelo smo se namučili med manevriranjem.
»Nižje je boljše« ni absolutno pravilo.
Začetniki vajeni motoriziranih dvokolesnikov (mopedi, skuterji), ki niso obsedeni z idejo, da sta za stabilnost motocikla poleg dveh koles potrebni še dve nogi, bodo zadovoljni na okretnejšem motociklu z nekoliko višjim sedežem, saj utegne takšen motocikel med manevriranjem povzročati manj preglavic kot težak in okoren model z izrazito nizko nameščenim sedežem. Začetniki, še raje pa začetnice, radi čutijo tla pod obema nogama ter si želijo motorno kolo z nizkim sedežem. Čeprav za varno vožnjo z nekaj izkušnjami nista potrebni dve nogi na tleh, pa je dobro počutje začetnika bistveno. Prevračanje previsokega ob ustavljanju na križiščih je neprijetno in lahko ubije veselje svežega motorista.
Sorazmerno nizki sedeži SS modelov lahko zavedejo - tudi položaj in oblika krmila sta pomembna.
Sorazmerno nizki sedeži SS modelov so lahko zavajajoči, saj je nizko nameščen sedež superšportnega modela lahko bolj neugoden kot centimeter višji sedež nakeda - nizko nameščeno krmilo superšportnika in položaja voznika za njim zelo otežita manevriranje.
Ljudje se med seboj razlikujemo tako po pestrosti in količini izkušenj, kot talentu za obvladovanje motocikla. Začetnik z močno bazo izkušenj vožnje na mopedih ali skuterjih bo lažje obvladal težji ali nekoliko okornejši motocikel.
Ne masa, geometrija pogojuje okretnost motocikla.
Zavedati se moramo tudi, da masa motocikla ne pogojuje okretnosti motocikla v celoti – pač pa svoj vpliv doda tudi geometrija motocikla in razporeditev mase. Malce težja potovalna endura je med vožnjo mnogo okretnejša kot lažji superšportnik, njeno široko krmilo pa omogoča odličen nadzor nad motociklom – superšportnik je kljub manjši masi in nižjemu sedežu na mestnih ulicah lahko prava muka, saj je v rokah začetnika lahko tako neroden kot slon v trgovini s porcelanom.
Široko krmilo omogoča odličen nadzor nad motociklom.
Masa, okretnost in višina motocikla naj bodo torej primerni fizionomiji posameznika – če ima ta dovolj moči, spretnosti in volje za uspešen nadzor težjega ali višjega motocikla, potem so skrbi odveč.
Agregat
Končna moč in navor pri motociklu za začetnika sta v veliki meri nepomembna zadevščina – delno zaradi zgoraj že zapisanega, delno zato, ker je dandanes mogoče preprosto in brez težav omejiti moč agregata in zagata s preštevilno konjenico je rešena. Pomembnejši je značaj motorja.
Danes najpogosteje izbiramo med dvo in štirivaljnimi motorji. Rukajočih enovaljnikov v cestnih motociklih se pogosto (izjeme seveda so in prav dostojno potrjujejo pravilo) izogibajo tudi proizvajalci, trivaljnikov pa je malo.
Štirivaljniki največjo moč in navor praviloma dosegajo v višjih vrtljajih, imajo manj zavornega učinka agregata ob zaprti ročici plina in manj sunkovito podajajo navor, sploh tisti vrstne zasnove. Dvovaljniki raje brcajo in skačejo ter so bolj sunkoviti v podajanju moči, tisti V zasnove še toliko bolj izrazito – primerjave so seveda smiselne znotraj posameznega segmenta motociklov.
V-dvovaljniki so lahko grobi.
Čisti začetniki radi pretrdo držijo ročico za plin v bojazni, da bo sicer motocikel ušel izpod nadzora. A ročica se odziva tudi na neželene premike – takšne, ki nastanejo takrat, ko nervozni začetnik pelje skozi luknjat logaški drevored. Brcajoč in rukajoč V-dvovaljnik bo v takšnem primeru neugoden. Začetniki so hecna bitja – v sedlu pogosto presneto hitro postanejo pogumni, še hitreje pa se na smrt prestrašijo in splašijo ter v sedlu motocikla okamenijo. Zalo učinkovito sredstvo za plašenje začetnikov je zapiranje plina v zavoju – na dvovaljniku. Zaradi velike zaviralne sile motorja se lahko kaj hitro zgodi, da voznik v sedlu dobi občutek, da se bo motocikel ob zaprtju plina v zavoju prekucnil. Praviloma bo sledilo panično zaviranje in … padec. Na srečo v zadnjih nekaj letih proizvajalci skrbijo tudi za začetnike – modeli z zmogljivimi agregati so pogosto opremljeni z večstopenjskim mapingom, ki ponuja tudi nastavitev z manj sunkovitim podajanjem moči.
Menimo, da je vrstni štirivaljnik v povprečju primernejša izbira za začetnika od V-dvovaljnika (ostale konfiguracije so nekej vmes) – sploh, če ta nima nobene izkušnje z motoriziranimi dvokolesniki.
Zavore
Vsi do popolnosti izpolnjenji zgoraj našteti pogoji bodo popolnoma neuporabni, če motocikla ne uspemo ustaviti varno. Zavore motocikla morajo delovati brezhibno, med zaviranjem pa mora motocikel ostati miren. V nasprotnem primeru se začetnik utegne prestrašiti - odličen recept za katastrofo. Pojem »dobrega« zavornega sistema raztegljiv. Ostre zavore so lahko naporne in celo nevarne za popolnega začetnika, ki se bo v kritični situaciji prestrašil (in bo se, verjemite) ter z vso močjo stisnil ročico prednje zavore – motoristični užitki se bo v trenutku zaključili, saj bo nadebudni zavirač skupaj z motociklom končal na tleh.
Integralni zavorni sistem z ABS-om.
Tako začetniki, kot izkušeni vozniki, pa naj v prometu vedno odprtih rok sprejmejo sisteme, ki zagotavljajo večjo varnost.
Seveda se vedno in povsod najdejo izjemni ali pa samo malce manj zategnjeni začetniki, ki nimajo težav z višjimi, težjimi motocikli z brutalnimi zavorami. Ljudje smo različni. Tako bomo na cesti srečali začetnike z neizmerno velikim občutkom in talentom za vožnjo motocikla in stare mačke, ki kljub prevoženim nekaj 100.000 kilometrom še vedno ne vedo, za kaj v resnici gre.
Pri izbiri začetniškega motocikla bodite pozorni na:
- Fizionomijo, spretnost in izkušnje začetnika.
- Odnos začetnika do motocikla.
- Izbira je individualna stvar – izkušnje prijateljev in znancev niso vedno najboljše vodilo.
- Motocikel naj bo nezahteven, naj nima zavor, ki grizejo sunkovito, agregat naj bo umirjen in naj omogoča elegantno in linearno podajanje moči, medtem ko prostornina agregata in največja moč ne igrata tako velike vloge, kot je slišati za šankom.
- Začetnik naj pred nakupom model motocikla preizkusi vsaj tako, da bo nanj sedel in preveril ali mu višina in oblika sedeža ter položaj krmila ustrezata do te mere, da ga ne spravljata v neizmerno paniko.
- ABS in integralni zavorni sistem sta vedno dobra izbira.
- Za izbiro primernega motocikla si vzemite veliko časa in ne ogledujte samo najbolj "popularnih modelov" - morda sploh niso primerni za vas.
Izbira pravega prvega motocikla je kočljiva zadeva. Tudi za tiste, ki o izbiri modrujejo in delijo nasvete. Recimo mi. Kljub kočljivosti tematike smo na kup zbrali svoje izkušnje. Konkretnih modelov ne bomo omenjali – izbrali boste sami.
Sodobni motocikli so tako zmogljivi, da se neroden in negotov začetnik brez težav učinkovito poškoduje s katerimkoli modelom - ne glede na številčnost konjušnice, prostornino agregata, maso motocikla in višino sedeža,. Sploh če njegov odnos in pristop nista primerna. Več možnosti za rešitev krizne situacije bo imel, če bo sedel na motociklu, ki odpušča napake. Bistvena lastnost začetniškega motocikla je nezahtevnost uporabe.
Spol ima pri izbiri primernega motocikla samo tako pomembno vlogo, kot je velik njegov vpliv na fizionomijo posameznika. Sploh v času, ko se mladi vozniki prvič zares odločajo za prvi motocikel – med 16. in 18. letom, ko ne glede na spol gojijo drugačne vrednote in poglede na svet kot »stari mački« Brez dvoma pa bodo vsi začetniki, ne glede na spol in starost, na koncu prve sezone prepričani, da so že čisto tazaresni motoristi.
Na kaj bodimo pozorni pri izbiri začetniškega motocikla?
Predvsem na začetnika. Dvometrskega začetnika in drobne dame ne bomo tlačili na enak začetniški motocikel.
Prvi motocikel naj ne bo nekaj 600-kubičnega ali celo litrskega s skoraj 200 kilogrami (ali več), zgolj zato, ker je na takšnem motociklu moto kariero pričel sosedov Joža. Nespreten začetnik na pretežkem ali preokornem motociklu se bo popolnoma po nepotrebnem prevračal na križiščih in med manevriranjem ter paral živce sebi in okolici. Pa tudi veselje do motociklizma mu lahko splahni.
Nasveti o primernosti začetniškega motocikla se vse prepogosto opirajo na izkušnje določenega posameznika, ki nasvet deli, namesto da bi se, podkovani z izkušnjami, poizkušali vživeti v kožo začetnika. Marsikdo pozablja, da nimamo vsi enako dolgih nog. Pomanjkanje fizične moči in dolžine nog z izkušnjami zelo učinkoviti nadoknadimo. A lovljenje motocikla, ki ga zaradi njegove prevelike mase, previsoko nameščenega ali preširokega sedeža med počasnim manevriranjem ne obvladamo popolnoma, ni primerno početje za začetnika. Izkušeni vozniki radi pozabljajo kako neugodno je bilo v prvi sezoni ne doseči do tal z obema nogama in kako zelo smo se namučili med manevriranjem.
»Nižje je boljše« ni absolutno pravilo
Začetniki vajeni motoriziranih dvokolesnikov (mopedi, skuterji), ki niso obsedeni z idejo, da sta za stabilnost motocikla poleg dveh koles potrebni še dve nogi, bodo zadovoljni na okretnejšem motociklu z nekoliko višjim sedežem, saj utegne takšen motocikel med manevriranjem povzročati manj preglavic kot težak in okoren model z izrazito nizko nameščenim sedežem. Začetniki, še raje pa začetnice, radi čutijo tla pod obema nogama ter si želijo motorno kolo z nizkim sedežem. Čeprav za varno vožnjo z nekaj izkušnjami nista potrebni dve nogi na tleh, pa je dobro počutje začetnika bistveno. Prevračanje previsokega ob ustavljanju na križiščih je neprijetno in lahko ubije veselje svežega motorista
Sorazmerno nizki sedeži SS modelov so lahko zavajajoči, saj je nizko nameščen sedež superšportnega modela lahko bolj neugoden kot centimeter višji sedež nakeda - nizko nameščeno krmilo superšportnika in položaja voznika za njim zelo otežita manevriranje.
Ljudje se med seboj razlikujemo tako po pestrosti in količini izkušenj, kot talentu za obvladovanje motocikla. Začetnik z močno bazo izkušenj vožnje na mopedih ali skuterjih bo lažje obvladal težji ali nekoliko okornejši motocikel. Zavedati se moramo tudi, da masa motocikla ne pogojuje okretnosti motocikla v celoti – pač pa svoj vpliv doda tudi geometrija motocikla in razporeditev mase. Malce težja potovalna endura je med vožnjo mnogo okretnejša kot lažji superšportnik, njeno široko krmilo pa omogoča odličen nadzor nad motociklom – superšportnik je kljub manjši masi in nižjemu sedežu na mestnih ulicah lahko prava muka, saj je v rokah začetnika lahko tako neroden kot slon v trgovini s porcelanom.
Masa, okretnost in višina motocikla naj bodo torej primerni fizionomiji posameznika – če ima ta dovolj moči, spretnosti in volje za uspešen nadzor težjega ali višjega motocikla, potem so skrbi odveč.
Agregat
Končna moč in navor pri motociklu za začetnika sta v veliki meri nepomembna zadevščina – delno zaradi zgoraj že zapisanega, delno zato, ker je dandanes mogoče preprosto in brez težav omejiti moč agregata in zagata s preštevilno konjenico je rešena. Pomembnejši je značaj motorja.
Danes najpogosteje izbiramo med dvo in štirivaljnimi motorji. Rukajočih enovaljnikov v cestnih motociklih se pogosto (izjeme seveda so in prav dostojno potrjujejo pravilo) izogibajo tudi proizvajalci, trivaljnikov pa je malo.
Štirivaljniki največjo moč in navor praviloma dosegajo v višjih vrtljajih, imajo manj zavornega učinka agregata ob zaprti ročici plina in manj sunkovito podajajo navor. Dvovaljniki radi brcajo in skačejo ter so bolj sunkoviti v podajanju moči – primerjave so seveda smiselne znotraj posameznega segmenta motociklov.
Čisti začetniki radi pretrdo držijo ročico za plin v bojazni, da bo sicer motocikel ušel izpod nadzora. A ročica se odziva tudi na neželene premike – takšne, ki nastanejo takrat, ko nervozni začetnik pelje skozi luknjat logaški drevored. Brcajoč in rukajoč dvovaljnik bo v takšnem primeru neugoden. Začetniki so hecna bitja – v sedlu pogosto presneto hitro postanejo pogumni, še hitreje pa se na smrt prestrašijo in splašijo ter v sedlu motocikla okamenijo. Zalo učinkovito sredstvo za plašenje začetnikov je zapiranje plina v zavoju – na dvovaljniku. Zaradi velike zaviralne sile motorja se lahko kaj hitro zgodi, da voznik v sedlu dobi občutek, da se bo motocikel ob zaprtju plina v zavoju prekucnil. Praviloma bo sledilo panično zaviranje in …padec. Na srečo v zadnjih nekaj letih proizvajalci skrbijo tudi za začetnike – modeli zmogljivimi agregati so pogosto opremljeni z večstopenjskim mapingom, ki ponuja tudi nastavitev z manj sunkovitim podajanjem moči.
Menimo, da je štirivaljnik v povprečju primernejša izbira za začetnika – sploh, če ta nima nobene izkušnje z motoriziranimi dvokolesniki.
Zavore
Vsi do popolnosti izpolnjenji zgoraj našteti pogoji bodo popolnoma neuporabni, če motocikla ne uspemo ustaviti varno. Zavore motocikla morajo delovati brezhibno, med zaviranjem pa mora motocikel ostati miren. V nasprotnem primeru se začetnik utegne prestrašiti - odličen recept za katastrofo. Pojem »dobrega« zavornega sistema raztegljiv. Ostre zavore so lahko naporne in celo nevarne za popolnega začetnika, ki se bo v kritični situaciji prestrašil (in bo se, verjemite) ter z vso močjo stisnil ročico prednje zavore – motoristični užitki se bo v trenutku zaključili, saj bo nadebudni zavirač skupaj z motociklom končal na tleh.
Tako začetniki, kot izkušeni vozniki, pa naj v prometu vedno odprtih rok sprejmejo sisteme, ki zagotavljajo večjo varnost.
Seveda se vedno in povsod najdejo izjemni ali pa samo malce manj zategnjeni začetniki ki nimajo težav z višjimi, težjimi motocikli z brutalnimi zavorami. Ljudje smo različni. Tako bomo na cesti srečali začetnike z neizmerno velikim občutkom in talentom za vožnjo motocikla in stare mačke, ki kljub prevoženim nekaj 100.000 kilometrom še vedno ne vedo za kaj v resnici gre.
Epilog:
Pri izbiri začetniškega motocikla bodite pozorni na:
Fizionomijo, spretnost in izkušnje začetnika.
Odnos začetnika do motocikla
Izbira je individualna stvar – izkušnje prijateljev in znancev niso vedno najboljše vodilo.
Motocikel naj bo nezahteven, naj nima zavor ki grizejo sunkovito, agregat naj bo polikan in naj omogoča elegantno in linearno podajanje moči, medtem ko sta prostornina agregata in največja moč bolj kot ne manjšega pomena.
Začetnik naj pred nakupom model motocikla preizkusi vsaj tako, da bo nanj sedel in preveril ali mu višina in oblika sedeža ter položaj krmila ustrezazat do te mere, da ga ne spravljata v neizmerno paniko.
ABS in integralni zavorni sistema sta vedno dobra izbira.
Povezave:
- Vožnja v dežju - 27.07.2010
- Vožnja ponoči - 26.07.2010
- Na pot? Ne pozabite! - 22.07.2010
- Vožnja v skupini - 20.07.2010
- Vožnja s sopotnikom - 19.7.2010
- Pazljivo v vročini - 14.07.2010
- Spomladanske ceste - pazljivo - 07.04.2010
- ABS zmanjšuje število nesreč, trening pa ne? - 07.04.2010
- Maksijeve delavnice - obiskali smo jih - 29.03.2010
- Maksijeve delavnice v nizkem štartu - 22.03.2010
- Pazite na motoriste - 01.03.2010
- Honda odprla inštitut za varnost v Evropi - 27.12.2009
- Avstralska varnostna kampanja- 02.11.2009
- Policisti za varnost motoristov - 15.09.2009
Forum: Cestna črno siva kronika, VARNO Z MOTOCIKLOM
Mateja Pivk
