petek 23.05.2008, 01:35

4

Gledanje: prvo pravilo vožnje

Smer našega gibanja vodi naš pogled. Morda je še bolj kot obvladovanje sklopke in prestavne ročice pomembno, da znate prav gledati.

Nesproščen voznik, ki se vsega boji, ne zna izluščiti iz hitro se premikajočega okolja tistih elementov, ki so vredni vse pozornosti: s strani bližajočega se avtomobila, sledi peska po vozišču, vonja razlite nafte ... tu se loči dober voznik od povprečnega.

Zelo hitra vožnja: pogled je usmerjen zelo daleč, da možgani dobijo informacije že vnaprej in je voznik pripravljen na početje, ki se mu bliža: recimo z velike hitrosti v zaviranje s popolno ostrino.

Dobrega voznika loči od povprečja sposobnost, da skenira okolje in predvideva. To seveda ne pomeni, da je zaradi kopice informacij zadržan in neodločen. Temveč da na osnovi dobrih podatkov in izkušenj zna ustrezno reagirati. Reakcije, ki jih narekuje zakrnel nagon, so praviloma napačne. Ko glava zatuli, da smo na deželni cesti prehitri, praviloma nima smisla zavirati, ker ni dovolj prostora: se pa da nekaj hitrosti vendarle odbrusiti in varneje odpeljati ovinek. Le ne smete se tako ustrašiti, da otrpnete. Tudi ko se vam pred nosom iz stranske ulice pojavi avtomobil, običajno nima smisla zavirati, ker je prostora premalo - morda se da rešiti z izogibanjem, če ste zaznali, da obstaja praznina, v katero lahko uidete. Da ne treščite v nasproti vozeči avtobus.

Moteče ograje: kljub oviram ob straneh ceste je mogoče pogled usmeriti čez rob - med elementi ograje - pod kolesi tovornjaka - in preveriti, kaj nas tam čaka.

Predor
Pri hitri vožnji povprečen voznik nagonsko osredotoči pogled v eno točko v daljavo, pač kamor drvi motocikel. Kot bi gledal drobno piko izhoda iz tunela. Zato ni sposoben zaznavati pomembnega dogajanja ob straneh vozišča in tudi v vzvratnih ogledalih. Takšnega voznika pogosto kaj "preseneti".

Glava potrebuje informacije, da se lahko odloči. In tudi dovolj časa, da na osnovi trdnih in zanesljivih izkušenj in natreniranih reakcij ponudi ustrezen odgovor. Začetnik bi v takšni stresni situaciji najraje parkiral in vse v mislih preveril, preden bi se odločil. Lahkomiselnež se zaleti, pa bo že kako. Odličen voznik pa je hitrejši od preostalih dveh in že daleč vnaprej ve, kaj in kako se bo zgodilo.

 
Tunelski pogled: osredotočen in uprt v daljavo, toda ne vidi dogajanja ob cesti. Ogledala: čeprav svet puščamo za hrbtom in smo hitri, je lahko kdo hitrejši. Ali pa v težavah. Pazite na hrbet!

Odločitve in čas
Kaj sploh je hitra vožnja? Za začetnika je že 80 km na uro grozljiva hitrost, za izkušenega voznika je 200 km na uro dokaj vsakdanja hitrost, profesionalni dirkač pri 200 km na uro počiva. 80 km na uro po vzpenjajoči se in serpentinasti vaški cesti, ki je tu in tam pognojena, je lahko večji zalogaj kot drvenje po avtocesti. Vsak pa ima svoj prag.

Da skrajšate čas, ki je potreben za odločitve, morate skenirati okolico in težišče pogleda usmerjati dovolj daleč naprej v smeri krivulje, ki jo želite odpeljati. Koliko sploh je dovolj daleč? Pri 100 km na uro na Črnem Kalu je to natančno iz enega v drugi ovinek.

Na gorski cesti je pogled pravilno usmerjen v prihajajoči ovinek, toda pazite, kje je morda drseča bela črta!

Nikar prikovano ne strmite v eno točko. Za natančno gibanje v prostoru so potrebni orientirji, pri katerih nekaj storimo: pri drevesu zaprem plin - do table zaviram - pred robom peska zavijem ... pogled naj češe cesto - potuje v daljavo - se vrne k točki zaviranja - preskoči k temenu ovinka - se oddalji v smer izteka krivulje. To početje vam mora preiti v navado.

Vožnja v paru: ne strmite v kolega, temveč glejte v smer, kamor želite peljati. Kolega ob strani in okolico skenirate in nadzirate "s kotičkom očesa«.

Prisilite se, da gledate skoncentrirani. Mislite na vožnjo in ne na ljubico. Mislite na razdalje in podatke na asfaltu in ne na to, kako lepo boste kolega "peljali scat", da mu pokažete, kdo zna. Vsaka motnja v koncentraciji vpliva na vožnjo: ali boste nekaj prezrli, ali boste izgubili ritem, ali boste preprosto postali tako odsotni, da boste peljali na slepo, ne da bi se zavedali, ali je res na semaforju gorela zelena luč.

Zapomnite si:
Gledaš skozi avtomobile.
Gledaš daleč v ovinek.
Gledaš v ogledala.
Gledaš čez ograjo ali pod kolesa.
NE gledaš kolega v hrbet.
NE gledaš točke nevarnosti.

Povezave:
- Tednoskop #009, 22.05.2008

Članki iz arhiva motosi:
- Opozorite nase!
- Da bo v dvoje lepše
- Nizanje ovinkov je kot štrikanje
- Veliko tega o blažilnikih krmila
- Po prednjem: ah, dvignil se je
- V skupini gre hitro lahko kaj narobe
- Drža na motociklu
- Dekleta pod čelado