petek 09.05.2008, 07:47

2

Drža na motociklu

Morda se bo komu od vas zdelo tole razmišljanje o primerni legi na motociklu odveč, saj vendarle znamo vsi sedeti na "bajku" že od rojstva. Ja. Med sedenjem kot anemična vreča krompirja in sedenjem, da je voznik eno z motociklom, je dolga pot razumevanja motocikla.

Vožnja motocikla je kot seks: čutenje, čutenje in še enkrat čutenje. In čim manj strahu ter neudobja, ki blokirata možgane.

Naj bo udobno! Primerno je le takšno sedenje, da telo ne trpi zaradi prisiljene lege. Zato že pri nakupu motocikla pazite, da vam je na mero. Tovarne se še niso približale kupcu (vsaj večina njih ne) tako, da bi omogočile več nastavitev krmila, ročic, stopalk in sedeža.

Če ste si v glavo vbili natanko določen motocikel, ki pa vam nikakor ni na mero, se da nekoliko pomagati tako, da odprete denarnico. In kupite: v obeh smereh nastavljive stopalke (vsaj 400 evrov), bolj ugodno po kotu in višini ukrivljeno krmilo (vsaj 100 evrov), težje je s sedežem, a se tudi tu da kaj storiti. Če pogledate dno, je sedežna prevleka prav nemarno s sponkami pripeta na nosilno plastiko. Naj vam tapetnik zadevo razdre, posname ali podloži peno, kar pač potrebujete, in vse skupaj zloži nazaj.

Voznik s svojo težo močno vpliva na vedenje motocikla. Če sedite preveč nazaj in z zelo vzvravnanim hrbtom, ste preveč teže pomaknili k zadnjemu kolesu, zato bo v ovinku motocikel širil krivuljo in silil k zunanjemu robu. Če si tako "lesen" voznik ne upa bolj nagniti, je problem že težko rešljiv. Nujno se je treba pomiriti, sprostiti telo, morda upočasniti hitrost. Prepričajte se, da prisluhnete telesu in motociklu. Pomaknite gornji del telesa nad posodo za gorivo, pokrčite komolce, premaknite stopala v ugodnejšo lego.

Za boljše razumevanje motocikla priporočamo, da se večkrat zapeljete na prazno parkirišče in vijugate. Morda kar med črtami parkirišča. Skušajte spreminjati smer, zavijati v levo, v desno, vozite osmico, peljite krog. Peljite čim ožji krog - glejte v središče kroga in vožnja bo postala lažja. Če motocikel beži, ga umirjajte z nežno rabo zadnje zavore. Če vam telo opleta v sedežu, stegnite oba kazalca na rokah in se oprite ob ročice na krmilu. Korak po korak boste čutili, da razumete, kako lahko s premiki telesa pomagate motociklu v vožnji.

Če niste vajeni vožnje s sopotnikom, bodite pripravljeni na presenečenje. Preveč nazaj držeča se dama je mimogrede vzrok, da postane krmilo v rokah nenatančno, lahko in motocikel slabo obvladljiv.

POKONČNA VOŽNJA: morda pokončna drža voznika na kakšnem razpotegnjenem Harleyu ali kruzerju, ki večino teže »gunca« na zadnjem kolesu, res ni odločilno pomembna. Kot vlak dolga medosna razdalja že sama po sebi zagotavlja, da se čoperski tramvaj ali kruzer lepo vztrajno premika v ravni smeri.

NIKAR PREVEČ ZADAJ: masa voznika (kaj šele, ko je povečana za težo sopotnika) izredno vpliva na vedenje motocikla: polno nalita R1 tehta 200 kg, voznik in damica pa tudi gladko sežeta do 160 kg.

Zato ustrezno premikanje lastne teže po motociklu šele omogoči, da se ta res pelje tako, kot so ga načrtovali. Če dama sedi preveč vzravnano in čednostno odmaknjena od voznika, bo motocikel slabo vozen.

ŠPORTNO HITRO: s telesom nad posodo za gorivo, z glavo za oklepom, z rokami pripravljenimi, da prestrežejo nemirnost krmila in težo telesa. Položaj nog (s prsti na stopalkah) naj omogoča lahkotno premikanje telesa v sedežu. Tako boste lažje iz vožnje naravnost zapeljali v ovinek.

SPROŠČENO: motorist in motocikel morata postati eno. Šele sproščen voznik, ki nima polne glave strahov, bo lahko peljal motocikel hitro, natančno in varno.

ČAR DOTIKANJA: motocikel nadziramo z dotiki na krmilu, ob posodi za gorivo, ob straneh okvirja, na stopalkah. Sproščen voznik bo kmalu začutil, kako sporočila z gum, z vzmetenja in iz motorja prihajajo do čutil.

ROČICE: lahko jih nastavljate z okroglim gumbom ali brezkončnim vijakom. Uravnajte si jih tako, da boste kazalec in sredinec lepo položili čez ročico; zavorna ročica naj ob polnem stisku ne bo preblizu ročici plina. Poskušajte z različnimi nastavitvami, saj se dober rezultat izkaže le med vožnjo, ko dovolj močno zavirate in dajete vmesni plin.

STOPALKE: tu brez korenitih posegov pogosto ni kaj narediti. Priporočamo, da si vsaj višino prestavne ročice in zavornega pedala nastavite tako, da bodo "pod nogo". Ročico menjalnika morate ujeti natanko na največjem sklepu nožnega palca. Zavoro pa si nastavite tako, da bo lahko noga prosto počivala nad pedalom, ne da bi se ga dotikala. Tako lahko občutno skrajšate reakcijski čas.

Povezave:
- Da bo v dvoje lepše, 04.04.2008
- Forum: Pomoč pri izbiri motocikla
- Forum: Držanje sopotnika
- Forum: Vožnja sopotnika
- Tednoskop #007, 9.5.2008