torek 05.01.2010, 23:59

13

Osemindvajset

Evropska statistika pravi, da so motoristi oziroma uporabniki motoriziranih dvokolesnikov ena najbolj ogroženih skupin prometnih udeležencev. Toliko bolj, če se zapeljejo na Slovenske ceste.

Največ nezgod s smrtnim izidom se pri nas in v EU zgodi na magistralnih cestah., izven križišč, ob koncih tedna in na višku poletja.

Leta 2003 naj bi bili motociklisti udeleženi v kar 18 odstotkih vseh prometnih nezgod znotraj EU. Slovenija se takrat ni »dičila« z zelo visokim številom mrtvih motociklistov (glede na število prebivalcev), 26 jih je bilo, a trend motorizacije populacije se je na sončni strani Alp tisti čas šele dobro začenjal. Naslednja leta so pri nas v motociklizem privabila serijo najrazličnejših profilov posameznikov ter postregla z naglim porastom števila motociklov in mopedov na naših cestah – posledično je izrazito naraslo tudi število nezgod s smrtnim izidom v katerih so bili taisti motoristi udeleženi.

Število smrtno ponesrečenih je pričelo upadati, a je glede na število prebivalcev in registriranih motociklov še vedno zelo visoko.

Večje število motociklistov vseh sort na slovenskih cestah je bilo za podalpsko prebivalstvo strašljiva novost, kar se je število let kazalo v robato in neizobraženo zapisanih člankih tiskanega in spletnega časopisja, ki je neusmiljeno in brez pomisleka  sekalo po motociklizmu vsevprek, v gnevu in sovraštvu pa  s seboj potegnilo zajeten odstotek slovenskega naroda. Tudi tistega, ki vsakodnevno roma na ceste in svojo netoleranstnost do uporabnikov drugačnih prevoznih sredstev manifestira s precej nevarnimi prijemi.  Evropske študije nezgod v katerih so bili udeleženi motociklisti, so pokazale, da je velikemu delu taistih nezgod botrovala nepozornost udeleženega  voznika avtomobila. Šlamparija po domače. Če slednjemu dodamo še odpor in prezir ki ga določeno število avtomobilistov goji do voznikov motociklov, je recept za izrazito adrenalinsko motoristično  izkušnjo na dlani.

A medalja ima dve plati, zato svoj delež krivde za nezgode s smrtnim izidom ali težjo poškodbo pogosto nosijo tudi motociklisti sami -  evropska statistika je pokazala, da so mopedi, ki so zaradi manj zmogljivih agregatov počasnejši, sicer udeleženi v mnogo več prometnih nezgodah kot zmogljivi motocikli, a je število nesreč s smrtnim izidom ali težjo poškodbo neprimerno manj kot v razredu motociklov – hitrost in njeno prilagajanje razmeram sta  ključna pri resnosti posledic nezgode ter vedno v rokah voznika.  K visokemu številu nezgod voznikov skuterjev in mopedov brez dvoma prispeva tudi dejstvo, da jih vozijo mlajši in manj izkušeno vozniki.

Največ nezgod s smrtnim izidom v EU se zgodi na magistralnih cestah ini zven naselij.

Lansko leto je pri nas terjalo 27 smrtnih žrtev med motociklisti, kar je manj kot dva odstotka vseh nezgod v katerih so bili udeleženi motociklisti ter devet smrtnih žrtev manj kot lani. Nekdo zloben je ob podatku pripomnil, da je očitno zmanjkalo »tahitirh«. Temu najbrž (žal) ni tako. Evropski tredn na področju števila prometnih nezgod nasploh se giba v smeri občutnega zmanjšanja števila nezgod s smrtnim izidom (28-odstotni upad v obdobju 2001- 2008) – nekaj k temu pripomore vse bolj napredna tehnologija aktivne in pasivne varnosti v vozilih, nekaj večja izobraženost in zavest voznikov, da smo za svojo varnost odgovorni sami. Slednje poudari podatek, da je število nezgod mopedov in skuterjev začelo močno upadati že leta 1998, medtem ko se je število nezgod motociklistov strmo večalo vse do leta 2005, čeprav naj bi bili motocikli tehnološko bolj napredni in zato varnejši.

K razvoju ozaveščenosti in varnostne tehnologije sta na področju motoriziranih dvokolesnikov veliko pripomogla Evropsko združenje proizvajalcev motoriziranih dvokolesnikov ACEM in združenje proizvajalcev opreme  Saferider. Slednje se nagiba predvsem v razvoj tehnologij aktivne in pasivne varnosti kot so različne izpeljanke zavornih sistemov s pomagali,  sistemi za večjo stabilnost dvokolesnih vozil, elektronska pomagala za boljše zaznavanje in analizo dogajanja na cesti, pa komunikacijski sistem, navigacija ter različni sistemi senzorjev, ki naj bi pomagali pri vsakodnevni udeležbi prometa.

Slovenija je lani "pridelala" 14 mrtvih motociklistov na milijon prebivalce, kar je veliko za tako kilavo motorizirano državico – samo za primer naj podamo podatka moto velesil Stare celine. Podatki so nekoliko starejši– za leto 2004, a kljub temu povedo, da pri nas še vedno nekaj ne štima. Italija je leta 2004  pridelala 25 smrtnih nezgod na milijon prebivalcev, Španija 18.  Po podatkih Eurostat naj bi se sicer v Sloveniji v obdobju od leta 2001 pa do konca 2008 število nezgod dvokolesnikov na motorni pogon s smrtnim izidom zmanjšalo za 23 odstotkov – 19 v letu 2009.  Od 783 nezgod v katerih so bili lani pri nas udeleženi vozniki motocikla, se jih je po podatkih Policije  420 končalo z lahko poškodbo, 168 s težko in 167 brez poškodbe. Leto prej se je zgodilo  60 nezgod več. Od lanskoletnih 28 smrtno ponesrečenih motociklistov naj bi bilo po podatkih Policije kar 20 povzročiteljev (nekaj več kot 70 odstotkov vseh mrtvo ponesrečenih motoristov), kar naj bi pomenilo, da so za svojo smrt krivi sami. Pri omembi slednjega bi sicer bilo precej preprosto zabrusiti, da Policija za nesrečo pač vedno okrivi motociklista (če je mrtev pač toliko bolje, saj se ne bo pritožil), a stvar ni tako zelo preprosta, saj naj bi bilo v primeru nezgode kjer je bila posledica lahka telesna poškodba, za karambol krivih le nekaj več kot polovica motociklistov udeležencev, v primeru nezgode s težko telesno poškodbo pa naj bi krivdo moralo pripisati sebi 70 odstotkov motociklistov.

Najbolj "sporna" je starostna skupina motociklistov starih od 24 do 34 let. Na grafikonu je zabeležen delež smrtno ponesrečenih po starostnih skupinah.

Slovenija po statistiki starostnih skupin udeležencev prometnih nezgod v katerih je bil udeležen motociklisti ne odstopa od evropskega povprečja. Najštevilčnejša je starostna skupina med 24 in 34 let, ki je po vsej verjetnosti tudi najbolj izdatno motorizirana, zato bi bilo obsojanje motociklistov glede na starost morda malce preuranjena zadeva, zato bi se mu bi bilo modro izogniti, pa vendar  se statistično enako število nezgod med mladimi vozniki starimi med 18 in 24 let ter zrelimi vozniki starimi med 34 in 44 leti, konča z manj smrtnimi žrtvami kot v starostni skupini motociklistov med 24 in 34 leti.

Samo 7 odstotkov smrtno ponesrečenih v nezgodah v katerih je bil udeležen motorist oz motoristka, je žensk.
Povezave:
- Honda odprla inštitut za varnost v Evropi - 27.12.2009
- Varne cestne ograje kmalu standard? - 22.12.2009
- Avstralska varnostna kampanja - 02.11.2009
- Norvežani s humorjem v boj za večjo varnost - 12.09.2009
- Minister za promet opozarja... – 16.06.2009
- ZMKS podpisala Evropsko listino o varnosti v prometu - 29.06.2008
- Končno Evropski standard za zaščitne ograje! - 18.06.2008
- Če ne opazite motorista, ne pazite dovolj!  - 05.04.2008
- Evropska komisija za večjo varnost motociklov - 21.04.2008
- Spremembe ZVCP: Inkasanstvo ali dobra namera?  -  03.04.2008
- Stanje na cestah, križišče ali pokopališče - 12.07.2006
- Previdno ob pričetku motoristične sezone - 18.04.2006